Bojan Šoper, starosta slovenske častniške organizacije je že štiriintrideset let predsednik OZSČ Trbovlje in neumoren organizator njenega delovanja.
Svojo pot povezano z vojsko in streljanjem je začel v šoli za rezervne oficirje pehote v Bileći. Nadaljeval je s stažiranjem v Karlovcu. V Trbovlje se je vrnil leta 1976, ko je bil razporejen v občinski štab teritorialne obrambe Trbovlje, kjer je v rezervni sestavi postal poveljnik voda netrzajnih topov in leta 1978 sprejel izziv in se zaposlil v stalni sestavi trboveljskega občinskega štaba TO.
Kot načelnik za operativno-učne zadeve je deloval pri načrtovanju usposabljanja, izvedbi priprav starešinskega kadra v poveljstvih in enotah ter spremljanju usposabljanja enot TO.
Pri svojem delu so bili častniki OŠTO dosledni in na vojaško strokovnem področju uveljavljali slovenski jezik. Omenjena uporaba slovenščine mu je povzročalo težave predvsem pri nadrejenih aktivnih oficirjih, saj so striktno uporabljali srbohrvaški jezik in je bil pogosto tarča posmeha. Vedno je znal povedati, da naj bomo ponosni, da smo Slovenci in da imamo svojo TO.
V marcu leta 1990 je bil izvoljen za predsednika rezervnih oficirjev v občini Trbovlje in kot vojaški profesionalec zavzeto opravljal volontersko dolžnost na vojaško strokovnem področju.
V letu 1990 je bilo zanj prelomno, ker so 16. maja 1990 v OŠTO Trbovlje prejeli ukaz o oddaji orožja v varovanje JLA.
V Trbovljah so se temu ukazu odločno uprli. 17. maja dopoldan se je delegacija rezervnih častnikov Trbovlje pod vodstvom Bojana Šopra udeležila konference zveze rezervnih starešin Slovenije v domu JLA v Ljubljani. Člane konference je Bojan Šoper seznanil z ukazom o oddaji orožja in vsem sporočil, da v Trbovljah ne bodo oddali orožja in streliva. Nekateri so to pospremili z aplavzom, večina pa je bila zadržana. Za omenjeno informacijo na konferenci si je Bojan prislužil opomin na zahtevo komandanta republiškega Štaba TO.
OŠTO Trbovlje takrat obdržal kar 1450 kosov pehotnega orožja, kar je bilo 5 odstotkov vsega orožja v Sloveniji. Iz skladišča TO Trbovlje so v novembru in decembru 1990 tajno premestili orožje na šest skritih lokacij na območju občine. Bojan Šoper vedno poudarja, da je takrat našel zanesljive in pogumne ljudi, s katerimi še danes ohranja stike, če ne drugače pa vsako leto ob tradicionalnem pohodu v počastitev Zasavskih hraniteljev orožja in streliva, v letih 1990 – 1991. Pohod se je letos zgodil že štiriindvajsetič.
V mesecu maju 1991 je sledila reorganizacija štabov TO. Bojan Šoper je v novem poveljstvu opravljal dolžnost načelnika operative. Celotno obdobje vojne je bil, po odločitvi poveljnika pri enotah na terenu, sodeloval je pri obrambi Kuma in se pogajal s pripadniki JLA v Zidanem mostu.
Ob pričetku Bojanovega vodenja OZSČ Trbovlje leta 1990, je podal pobudo za izgradnjo strelišča ZSČ. S sodelavci so izbrali lokacijo v opuščenem dnevnem kopu rudnika rjavega premoga Agnez-Ojstro. V sodelovanju z RTH in podjetji v občini Trbovlje se je strelišče začelo postopno urejati. Pod njegovim vodstvom v zadnjih letih dobiva strelišče končno podobo.
Trenutno je na strelišču poligon za praktično streljanje – šest prog, 50 metrsko strelišče za pištolo in malokalibrsko orožje, 100-metrsko strelišče za puške in v delu je še 200-metrsko strelišče. Poleg tega je še strelišče za ameriški trap (streljanje na glinaste golobe). V postopku pa je pridobivanje odločbe MNZ za civilno strelišče.
Člani ZSČ pod vodstvom Bojana Šopra vsako leto na strelišču opravijo vsaj 6.000 ur prostovoljnega dela. ZSČ Trbovlje pod vodstvom Bojana Šopra za občinska in območna združenja iz vse Slovenije vsaj trikrat letno organizira strelska urjenja in tekmovanja s pištolo in puško. Prav tako se na strelišču odvija kolo mednarodne lige Alpe Adria in državno prvenstvo ZSČ Slovenije v streljanju s pištolo velikega kalibra in usposabljaanje članov ZSČ iz vse Slovenije za pridobitev orožne listine.
Major Bojan Šoper je bil za svoje uspešno delo večkrat nagrajen:
• večkrat prejel pisno pohvalo poveljnikov PŠTO in RŠTO,
• medalja za vojaške zasluge,
• spominski znak obranili domovino in spominski znak orožja nismo oddali.
Prejel je tudi spominke bojne znake:
• Kum, Štabi 91 in tajna skladišča 1991
V potrditev odločnosti pri ravnanju v letu 1990:
• prejel znak 15 in 20 let MSNZ in spominski znak MSNZ 1990.
• spominski znak 5. obletnice vojne za slovenijo,
• zlato medaljo MSNZ in
• znak za dolgoletno službo,
• bronasto in srebrno medaljo SV. mala sablja SV,
• zahvalno listina SV
Bojan Šoper je tudi prejemnik številnih priznanj in odlikovanj ZSČ in ZRVS. Kot najpomembneje pa je prejemnik častnega znaka svobode Republike Slovenije z obrazložitvijo za izjemne zasluge pri uveljavljanju in obrambi samostojnosti in suverenosti Republike Slovenije. Je tudi častni občan občine Trbovlje.
Za Bojanovo več desetletno uspešno in požrtvovalno delo v ZSČ, ga predlagam kot prejemnika Priznanja za izjemne dosežke v ZSČ – Kipec generala Ivana Dolničarja.
Predsednik ZSČ
Generalmajor mag. Dobran Božič l.r.